Če želite obiskati ne previsok vrh, ki pa vseeno postreže z lepimi razgledi in mnogimi vojaškimi ostanki (bunkerji, kasarna…) se lahko odpravite na Možic (1602 m) nad Soriško planino. Po sprehodu preko smučišča se kmalu znajdete na grebenu, obhodite vrh Slatnar (ali pa greste kar preko njega) in mimo zapuščene kasarne, ki sedaj služi kot pastirski stan kmalu prispete na vrh Možica, ki ga “krasi” stari bunker. Po kratkem spustu krožno pot zaključite na izhodišču in to je to.

Po dolgem času nova objava…

Že dolgo časa se z družino odpravljamo na izlet na Golico, da bi končno videli znamenite narcise. Žal pa smo tudi letos zamudili. Vendar pa smo se vseeno odločili, za obisk te gore, in ni nam bilo žal - pot ni predolga, tako da otroci niso preveč nergali, vreme kot naročeno…

Vsi priznavajo, da je Wikipedia eno od bolj zanimivih in uporabnih spletnih mest. Ima pa eno lepotno napako. Sourejuje jo lahko vsakdo, ki ima dostop do interneta. In čeprav je prav to pripomoglo k temu, da je se je Wikipedia tako hitro razvila in postala eden od najboljših in najbolj obsežnih virov informacij, je hkrati ravno to privedlo do njene največje težave. Ker vsakdo lahko anonimno sodeluje pri ustvarjanju in urejanju vsebin na Wikipediji, so le-te dostikrat pristranske, nepopolne ali pa preprosto cilj vandalov. Kritiki Wikipedie tako trdijo, da je njena vsebina pogosto vprašljiva in nepreverjena, v dostih primerih pa preprosto amatersko napisana.

Da bi odpravili to težavo, se je eden od soustanoviteljev Wikipedie, Larry Sanger odločil, da bo zagnal podoben, vzporeden projekt - Citizendum. Glavna razlika med Wikipedio in Citizendumom bo v tem, da slednji ne bo dopuščal anonimnega urejanja vsebin. Avtorji prispevkov in uredniki naj bi bili “izobraženi, razmišljajoči ljudje, ki redno berejo o znanosti in idejah” in bi morali predhodno dokazati svoje strokovne kvalifikacije na področju s katerim se bodo pri Citizendumu ukvarjali.

Zadnja septemberska nedelja nam je naklonila še en lep, sončen dan. Ni bilo ne prevroče, ne preveč hladno, skratka ravno pravšnje vreme, da se najini hčerki prvič vzpneta na dvatisočak. In prav Viševnik (2050 m) je gora primerna za tak podvig.

Če si za izhodišče izberete Rudno polje, ste na vrhu po približno 2 urah ne prehitre hoje. Pot je sicer skoraj ves čas dokaj strma, vendar so prekrasni razgledi pripomogli k temu, da smo bili na cilju še preden smo se dobro zavedli. Za vrnitev smo izbrali pot, ki z Viševnika vodi čez Srenjski preval proti Lipanci, kmalu pa smo z nje zavili na desno čez Kačji rob in se nato zopet priključili poti, ki nas je pripeljala nazaj do Rudnega polja.

Če ni dovolj časa za daljši izlet v gore, si pač izbereš krajšega. In prav tak je bil sprehod na planino Prevala nad Ljubeljem (1311 m). Od parkirišča na Ljubelju do cilja dobra urica in približno toliko za povratek. In vse to po slikoviti, sicer nemarkirani, vendar lepi Bornovi poti. Na njej sta nas pričakala dva malce daljša tunela vsekana v skalo (priporočljiva svetilka!) in precej lepih pogledov v dolino in proti Tržiču.